Kdaj?
Thursday, 12. Oct. 2017
Ob21:00
Škuc-Buba in KiborgSpüžva predstavljata:
S prostim terminom na turneji in osvobojeni patronata Paradise Lost se nam jeseni povsem približajo Sinistro, ki so na lanskem festivalu Roadburn oÄarali obÄinstvo z eksotiÄno teatralnostjo ter nadžansrkim prepletanjem melanholije, atmosferike, filmske glasbe in (ne)tradicionalnega izroÄila. ÄŒeprav so Sinistro dokaj sveže ime na glasbenem prizoriÅ¡Äu, se Älani lizbonskega benda že veÄ kot 20 let tako ali drugaÄe bavijo s tem. Pri drugi ploÅ¡Äi je vstopila pevka Patricia, na lanskoletnem albumu Semente pa se je prikljuÄil Å¡e kitarist, tako da so sedaj prerasli v kvintet. ZvoÄno Portugalci prinaÅ¡ajo unikatno cinemaskopsko vzduÅ¡je, ki združuje razpoloženjsko Å¡timungo, floydovski doom in na fadu sloneÄe prepevanje, tako da bi njihovo poÄetje morda lahko krstili kar z oznako »fadoom« – sami pa se vendarle deklarirajo kot “ambient doom rock”.
A grande saudade, a grande surpresa!
SINISTRO
(post-doom, atmosferika, ambientalni rock – Lizbona, Portugalska)
Na Portugalskem imajo poseben obÄutek za morbidnost in spleen, zato v njihovih krajih precej dobro cvetijo težkometalni poganjki. A med temi se najde tudi takÅ¡en, ki mu stežka najdemo par, Äeravno je po obliki in vonju dokaj soroden nekaterim znanim vrstam. Sinistro je obÄutljiva petperesna cvetica, ki raste le v Lizboni, najlepÅ¡i Äar pa doseže zlasti v temnih, hladnih, dolgih in turobnih noÄeh. ÄŒe bi Å¡e živel, bi bil Edgar Allan verjetno zaprisežen privrženec sinistrovskih doomerskih elegij, ki zvenijo nekako tako, kot Äe bi se Isis onegavili z Madredeus ali Äe bi Anno Calvi zaÄopatili mrki My Dying Bride.
Skratka, lizbonska zasedba že vse od leta 2012 kovari svoje mogoÄne metalne napeve, odkar pa je v skupino pridrsala pevka PatrÃcia, je vsa stvar dobila milozvoÄnejÅ¡o, celo poetiÄno noto. Njen senzibilni glas se deloma opira na tradicionalni fado, kar je Å¡e posebej oÄitno na magiÄnem »tretjencu« Semente, kjer so Sinistro dokonÄno zacveteli v polni meri. Na ploÅ¡Äi, ki te ne prevzame mahoma, res ni najti slabega trenutka. Krasi jo dovrÅ¡eno melanholiÄno-melodiÄno ozraÄje sedmih zalih skladb, ponekod prodrejo v zvoÄno mistiko Twin Peaksa, sicer se pa nadžanrski Sinistro morda Å¡e najbolje odrežejo v ambientalnih, domala triphopovskih pasažah. Kvintet ima za seboj zajetno odrsko kilometrino (odmevni nastopi na festivalih Roadburn in Wave Gotik Treffen), a k nam žal ne bodo prispeli pod okriljem »bogov dooma« Paradise Lost in Pallbearer. Ali na sreÄo. MogoÄe bomo pa ravno zato lažje presodili, Äe (že) Å¡tejejo med poglavitne izvoznike sodobnega portugalskega rocka.
POSTAVA:
Patricia Andrade – petje
Y – kitara
F – bas, klaviature
R – kitara
P – bobni
ALBUMI:
Sinistro (Ragingplanet, 2012)
Cidade (RP, ’13)
Semente (Season of Mist, ’16)
ASOCIACIJE:
Isis, The Kilimanjaro Darkjazz Ensemble, Massive Attack, Angelo Badalamenti, Mogwai, Celtic Frost, Hooverphonic, Katie Melua, Siouxie & The Banshees, The 3rd And The Mortal, The Savage Rose
https://www.facebook.com/
https://www.youtube.com/
https://www.instagram.com/
https://
Podpora:
SEUL OCÉANÂ
(post-rock/progresiva – Rovte, Logatec)
EksotiÄni Seul Océan so domorodni kvartet, ki obratuje nekaj let in prideluje izkljuÄno inÅ¡trumentalne zvoÄne plodove. Po tajni frankofonski metodi so uglasbili svojevrsten spoj post-rocka, metala, stonerja ter progresive, ki seže od prijetnih obÄutkov zasanjanosti do epskega kitarskega demoliranja. Prvi EP La parole est l’ombre so obelodanili v lastni režiji, sledilo je obilno nabiranje kondicije po klubih in festivalih, lani pa je napoÄil Äas za malo ploÅ¡Äo A l’ouest. Nastopili so tudi na Vizijah ’17 in prejeli Rock vizionarja za glasbeni izraz. Poleti ste jih morda ujeli na Trnje festu, trenutno pa fantje zelo zavzeto pripravljajo nov evfoniÄni zalogaj.
ÄŒLANI:
Gašper Jesenko – kitara
Borut Cigale – kitara
Urban Cigale – bas
Primož Arhar – bobni
SPLET:
https://www.facebook.com/
https://www.youtube.com/channel/UC329BsOvWjRjYu4Bqb7muqg
Vstopnica: 15€ le na dan dogodka na blagajni kluba.